ZIMOVANJE PP skozi oči dveh popotnic

Na letošnje zimovanje smo se odpravili v petek 22.2.2008 in sicer smo se začeli zbirati na Trebiji, kamor smo se pripeljali z nekaterimi starši, ki so bili tako dobri in so nas bili pripravljeni dostavit na naše zbirno mesto. Ko smo se tako zbrali smo dali še par stvari v avto Nežkine mamice, ki se je odpeljala naprej proti našemu cilju, ki je bil--> Stara Oselica. Mi smo še zmolili in se začeli odpravljati proti vrhu... Bilo je res lepo ampak nas je zadihanost kar preveč preusmerila v koncentrirano dihanje, tako da smo imeli sprva v klancu kar parkrat počitek. Aljaž, ki je svoj nahrbtnik dal v avto, se je veselo ponujal za nošenje katerega drugega nahrbtnika, tako da je zamenjal kar nekaj nahrbtnikov. Prisotni smo bili vsi razen Anje K., te vsi pa smo Nežka, Anja A., Ana, Andrej, Mojca, Mina, Jana, Aljaž in moja malenkost. Hodili smo okoli dve uri (drugač se ne spomnem več natančno :)) in prišli do naše hiše v kateri smo imeli en večji prostor, kuhinjo, manjši prostor(ki ga sploh nismo uporabljali). Ko smo vstopili je bilo tako zelo hladno, da nam je bilo zunaj topleje, tako da smo se kar postopli kurjenja v peči, pa tudi za druge stvari smo se kr organiziral, med drugim smo si vse mize postavl ob steno, ki so nam koristile kot postelje, saj je bilo na tleh res zelo mrzlo... Mislim da nisem bila edina, če rečem da je bil to moj prvi vikend ko sem prvič spala na mizi. Jedli smo čez celo zimovanje res super, kar precej hrenovk( razen v petek seveda). Nasploh zadnje čase pr skavtih skoz preveč hrane organiziramo, prav luksuzno, še dobr da je v nedeljo pršu noviciat da smo jim kruh dal...
Noč iz petka na soboto je bla tok mrzla, da nvem sploh če je kdo spal, kljub temu da smo skoz kuril, ker eni so bli tko pridni da so pridno vstajal pa hodil nalagat polena, sam zutri smo bli pa še zmer premraženi. V soboto smo pa skoz največ kuril, no prekinl smo edno, ko smo se odpravl na Ermanovec, kamor je bla res lepa potka, mislm tko fajn da smo se glih prav sprehodil, čeprav smo kar dolg hodil,ne znam povedat v urah, ker čez celo zimovanje nismo uporabljali ne ur ne mobitelov, kar se je pri nekaterih izkazalo kot nemogoče, saj so bili tako obsedeni s podatkom koliko je uram, da so šteli vsak bim in bom v zvoniku ( torej če želite to preizkusit, ne bodite blizu cerkve). Kljub temu da smo na Ermanovcu počivali in se sladkali s čokoldama, smo se vrnili lačni in malce utrujeni, tako da smo se lotili kuhanja kosila. Po kosilu smo malo počivali, Ana je imela kviz o Baden Powellu, jaz pa sem potem malo povedala o aprilski akciji. Zvečer sva z Mino imeli nočno igro, ki smo jo predčasno zaključili, ker smo bili prestrašeni in premraženi, ampak nama z Mino je bila res dobr narjena, pač sva jo midve sestavljali :) . Iz sobote na nedeljo smo spali tako dobro, da nam je ogenj v peči celo dvakrat pogorel do konca. V nedeljo nas je prebudil tako lep sončen dan, da sam vau, kašn lep Gospodov dan. Po zajtrku smo pospravlal pa noviciat je pršu, tko da smo šli skupaj k maši, kjer smo tudi sodelovali in je bla taka lepa maša. Kosilo smo imeli tudi skupaj in seveda smo novo silo noviciata ponucal tud za kkšna pomoč pri čiščenju in podobnih stvareh, smo se pa potem skupaj tudi odpravili del poti, kjer so oni zavili proti Slajki mi pa proti nevem kam ampak pač podal smo se proti Hotavljam, kjer so nas pričakali starši in nas popeljali domov, kjer mislm da smo vsi se šli lepo stuširat pa jest pa pol spat... :) Se opravičujem za tako kratko verzijo ampak na mojo žalost nimam fotografskega spomina pa mij že par stvari ušlo iz glavce... Bodite pripravljeni! OBRAJTALASTA SVINA

Zimovanje...
Letos se je naš klan kar sprijaznil z dejstvom, da na zimovanju ne bo snega. No, videli smo nekaj kvadratnih centimetrov postanega in umazanega snega ob cesti. Ampak ta pomanjkljivost ni bila ovira za lepo preživet vikend. Prvi dan smo se odpravili peš iz Trebije. Na našo srečo Nežka pozna vse bližnice:) Tako smo bili kar hitro v župnišču.. Imeli smo zabavni večer, kjer smo ugotovili, da je naša Nežka zelo dejavna v vaških zadevah...=) Potrudili pa smo se tudi s prikazovanjem različnih Anjinih idej, kot na primer čaj, pokopališče itd. Prvi dan je bilo kar mrzlo, še ponoči ni nihče spal... Ampak toliko energije smo si vseeno nabrali, da smo se lahko naslednji dan privlekli na vrh Ermanovca. Tam smo se kar nekaj časa zadržali na sončku in jedli čokolado:) Sicer pa smo ta dan še nekaj časa govorili o delu, ki nas letos še čaka, imeli pa smo tudi nočno igro. Ta je bila skrajno zanimiva, saj se je odvijala v gozdu tako da je bila kar strašljiva:) Končala se je s predajo zadnjega tihotapca, ki se je po 1 uri in pol naveličal čepenja v gozdu. Večer pa smo imeli katehezo, ki je ene bolj, druge pa manj zabavala=) Potem smo se odpravili spat. Tokrat na toplo. No, Ana je preventivno oblekla smučarske hlače:) Očitno se je obrestovalo, saj se je dobro naspala. Zadnji dan smo se udeležili svete maše z novicijatom, kateremu smo kasneje tudi skuhali kosilo. Ker nam je ostalo še nekaj hrane smo tudi to predali njim, saj so izgledali precej sestradani, nam pa se je ni dalo nositi nazaj. Po pospravljanju smo šli proti Hotavljam. Peš seveda. Ta zadnji del je spominjal na potovalca in marsikoga so na koncu že kar pekli podplati. Ampak ob prijetni družbi se je dalo misliti še na kaj drugega=) Na koncu smo se zadovoljni poslovili:) Imeli smo se fajn kt svina...