Bdenje in kurjenje velikonočnega ognja

… Pravijo, da se po jutru dan pozna. In naše jutro se je začelo s presenečenji.

Najprej smo se vsi, z izjemo Nastranovih dvehJ, zbudili nekoliko kasneje kot načrtovano, zaradi zatajitve budilke- Lukovega novega telefonaJ. Še dobro, da je Mojca mislila na vse in tako pripravila svojo budilko- uro kasnejeJ.

   Vsi budni smo se torej odpravili iz samostana pred cerkev, kjer sta Žiga in Andraž že kurila velikonočni ogenj.

Tam pa nas je pričakalo drugo presenečenje. Butare velikanke ni bilo nikjer! Bila je ukradena.

In to ne prvič. (za več info. vprašajte koga od »starih mačkov«J)

   Po blagoslovu ognja je sledilo še pakiranje in pospravljanje skavtske sobe. Ampak ne za vse. Tista dva, najbolj goreča v srcih, sta se odpravila po sledeh butare. Našla sta jo in sledila je akcija reševanja butare. Štirje nadebudni skavtki smo se odpeljali do sotočja. Butara je bila namreč ugotovljeno vržena v Soro in se je prav na sotočju ustavila zaradi jezu. Z vrvjo in nekoliko skavtske iznajdljivost smo butaro povlekli nekoliko bliže nabrežju, od koder pa jo je Luka skušal doseči kar sam in tudi požrtvovalno skočil v vodo. Butara je bila tako rešena! (bravo Luka in MarijaJ) 

Ana Pagon, Radoživa žirafa

(Malo zares, malo zahec: opomba uredništva- Ubistvu se je Ana nekoliko izmislila: Namreč z Marijo sva videla butaro ki je plavala po Sori in sva šla za njo. Ko sva prišla na sotočje je ravno šla čez jez. V tistem trenutku sva imela ravnopravšnjo priložnost (Sora je bila tisti dan nevarno visoka!!), zaradi majhne hitrosti butare, da jo zgrabiva in povlečeva na suho. Seveda sem kot pravi heroj prvi skočil za butaro v Soro in jo s skrajnimi napori privlekel na obrežje, kjer mi je pomagala še Marija in dve skavtinji Sara in Ana. Skupaj smo dokazali, da nam tudi nagajivost in huliganstvo posameznikov iz naše družbe ne pride do živega.

Ob kopanju v Sori se mi je porodila še ideja, da poleg tradicionalne izdelave butare in pirhanja uvedemo še tradicionalno februarsko-aprilsko kopanje v Sori. Je prav prijetno, če odmislim še vedno trajajoč prehlad grla.