Ker prihaja pomlad, ki je najprimernejši čas za pridobivanje drevesnih sokov, bomo spregovorili nekaj na to tematiko.
Princip je za vse vrste dreves (ki so spodaj našteta) bolj ali manj enak.
Izberi drevesa, ki imajo prsni premer najmanj 20cm. Pri tako mogočnem drevesu res ne boš povzročil velike škode.
Luknja debelejša od 1cm ti ne bo skoraj nič bolj koristila, zato naj bo to njen max premer. V notranjost izvrtaj luknjo nagnjeno nekoliko navzgor (notranji konec luknje naj bo dvignjen, da sok lahko odteka) in naj sega cca. od 1,5 do 3 cm v globino lesa.
Na posamezno drevo naredi samo eno luknjo, ki jo lahko uporabljaš eno leto - naslednjo pomlad bo že zasušena in čez 3 leta komaj opazna.
Po uporabi luknjo zamaši s primernim čepom iz istega lesa.
Luknjo naredi na višini ~ 60 - 90cm od tal.
Katera drevesa pri nas pridejo v poštev? Breza, ki ti da v enem dnevu (24h) tudi preko deset litrov soka in javor ki da soka znatno manj (gorski javor, ostrolistni javor, sladkorni javor, srebrni javor in vsi ostali).
Sok je najbolje nabirati v pomladnem času, ko se v sončnem jutru temperature spreminjajo izpod ledišča nad ledišče. Takrat je tok najmočnejši.
Sok je užiten popolnoma neprekuhan, seveda pa moraš gledati na rastišča: če boš videl drevo sredi kemikalij, potem najbrž sploh ne boš nabiral soka. Sok pa lahko tudi prekuhaš - pri brezi dobi lepo zlatorumeno čisto barvo, pri javorju pa bolj rjavkasto.
Javor je pri nas različen. Največ je gorskega javorja, ki ima sok skoraj brez sladkorjev. Da dobiš sirup je treba res ogrooomne količine soka. So pa druge vrste javora, ki ti dajo božanski sirup brez dolgotrajnega prekuhavanja... Ostrolistni javor je pri nas edini avtohton, ki ima v soku nadpovprečno sladkorjev...
Povzeto s strani društva Beli volk
Pridobivanje drevesnega soka
03.12.2013 ob 22:25 |
Pomladni čas je zelo primeren za pridobivanje drevesnega soka kot vira pitne (in malce tudi hranljive) tekočine.
Objavljeno v Znanje