Voditelji VV smo zelo ponosni na volkuljici Nežo in Lariso, ki sta za Akelin plen napisali tole super pesmico o naši džungli in Krdelu hitrih tačk :)
Akela skliče skalo posveta,
kdo ve kaj se krdelu obeta.
Mavgli je bil sprejet med volčiče,
zdaj z njimi na griču luno kliče.
Mavgli in volkov krdelo
v gozdu se igra veselo,
skozi liste pa proseva
nežna, bela svetloba dneva.
Kapljice drobne padajo z neba,
luna se v Vejngango zliva,
suša z džungle je odšla,
vode polna je vsa.
Vse živali k vodi hitijo,
da se cele napojijo,
da umijejo se v reki
po neznosni sončni pripeki.
Le Balu ob poti se spotika
in Kaca Kaja jezno sika,
ker plen spodil ji je Širkan,
neugnani teleban.
Mavgli znašel se je med ljudmi,
tam se mu čuda stvari dogodi.
Čudo vseh čudes se mu postelja zdi,
zato jo kar se da hitro zapusti.
Na mehki travi se bolje znajde,
tam ga še sivi brat najde.
Dogovorita se še to,
da odslej to kraj njunega srecanja bo.
V džungli nikoli dolgcas ni,
zato imamo volčiči vedno velike oči.
Ko se krdelu nova dogodivščina napove
od veselja zaigra naše srce.